Kucha Pecha predstavitev

Pri predmetu IKT za pouevanje računalništva smo se razdelili v skupine po 4, kjer si je vsaka skupina izbrala en članek v angleščini, za katerega je morala narediti Kucha Pecha predstavitev. 

Pecha Kucha oz. Kucha Pecha je predstavitveni stil, kjer je 20 prosojnic prikazanih vsaka po 20 sekund, torej skupno 6 minut in 40 sekund.

Naš članek ima angleški naslov DOES THE MODALITY PRINCIPLE FOR MULTIMEDIA LEARNING APPLY TO SCIENCE CLASSROOMS? oz. po slovensko ALI SE NAČELO MODALNOSTI UPORABLJA ZA MULTIMEDIJSKO UČENJE V ZNANSTEVNIH UČILNICAH? Avtorji člana so Egbert G. Harskamp, Richard E. Mayer in Cor Suhre. Objavljen je bil leta 2007 na spletni strani www.elsevier.com/locate/learninstruc (Learning and Instruction).

Modalnost je predstavljanje besed v obliki govorjenega namesto tiskanega besedila. Učenje multimedije se pojavi, ko se dijaki učijo s pomočjo besed in slik, kot je npr. učenje iz risank. Načelo modalnosti trdi, da se ljudje bolje učijo, če gledajo in poslušajo, kot če gledajo in berejo.  Priporočeno je, da je grafika podprta z zvokom, ne pa s tekstom, napisanim na ekranu. 

Potekalo je več raziskovanj modalnosti, pri katerih je sodeloval Sweller. Raziskovanja so podekala na šolskem področju in tudi na področju izobraževanja odraslih. Če so načela modalnosti lahko predstavljena v nadzorovanem laboratoriju in ne v verodostojnem šolskem okolju, sta njihova praktična vrednost za izobraževanje in teoretičen pomen za multimedijsko učenje omejena.

Sedanji nabor eksperimentov obravnava to kritiko s preučevanjem, kako dobro se principi modalnosti uporabljajo za verodostojno učno okolje. Njihov cilj je ugotoviti pogoje, pod katerimi je razlaganje bolj učinkovito, kot branje besedila. V splošnem pa kritizira uporabljanje multimedijskih načel za oblikovanje učnih okolij. 

Analiza multimedijskega učenja temelji na elementih kognitivne teorije, ki predpostavlja, da učenci ločijo med slušnim, besednim in slikovnim gradivom.  Predpostavlja tudi, da učenci lahko obdelujejo samo omejeno količino gradiva v vsakem od področij. Smiselno učenje se pojavi, ko učenci aktivno sodelujejo v kognitivnem procesu, ki poteka med učenjem in vključuje posvečanje pozornosti ustreznim vizualnim in verbalnim gradivo.

Kognitivna teorija ima dve napovedi glede efektov modalnosti. Prvič, obstajati mora modalni učinek, pri katerem skupina, ki se uči s pomočjo slik in poslušanja, opravi bolje na testih kot tista, ki se uči s pomočjo slike in besedila. Drugič, ta učinek modalnosti mora biti močen, ko imajo učenci na voljo omejeno količino časa. 

PRVI EKSPERIMENT

Glavni namen prvega eksperimenta je bil ugotoviti, ali učinek modalnosti lahko nastane v verodostojnem šolskem okolju. Da bi dosegli ta cilj, so primerjali učne rezultate dijakov, ki so se naučili biološko gradivo s pomočjo multimedijskega učenja, v katerem je bilo gradivo predstavljeno s sliko oz. videom  in pripovedovanjem ali s sliko oz. videom in sočasno z natisnjenim besedilom. 

Niso beležili časa, ki so ga dijaki porabili. Glede na kognitivno teorijo naj bi skupina, ki se je učila gradivo, predstavljeno z videom in pripovedovanjem prehitela skupino, ki se je učila gradivo, predstavljeno s sliko in natisnjenim besedilom. Ta prvi eksperiment je raziskal možne učinke. 

Udeleženih je bilo 27 dijakov četrtega letnika nizozemske sredne šole, starih od 16-17 let. Dijakom je bila snov, ki so se jo učili tuja. Obravnavali so obnašanje živali. Poznali pa so delo z računalnikom. 13 dijakov so razvrstili v skupino, ki je obravnavala gradivo, ki je bilo predstavljeno z videomin pripovedovanjem, 14 pa v skupino, ki je obravnavala gradivo, predstavljeno s sliko in natisnjenim besedilom. 

Predmet je sestavljen iz predtesta, multimedijskega predavanja in zaključnega testa. Gradivo je bilo sestavljeno iz petih tem. Časa za učenje imata obe skupini enako. Raziskovalne študije trdijo, da si je besedilo, ki je prikazano skupaj s slikami lažje zapomniti kot samo besedilo brez slik. Različica eksperimenta za skupino, ki se učijo s pomočjo gledanja in poslušanja, je enaka s to izjemo, da so besedilo poslušali preko slušalk. 

Dijaki, ki so gledali in poslušali, so dosegli višje rezultate kot dijaki, ki so poslušali in brali. Rezultati kažejo, da se učinek modalnosti lahko dobi v pristnih šolskih učilnicah. Čas za naloge ni bil upoštevan. Učinek je lahko posledica dejstva, da učenci, ki gledajo in poslušajo preživijo več časa pri učenju gradiv.. Ker se lahko na podlagi porabljenega časa pojasni razlike med pogoji pri zaključnem testu, bodo zbirali podatke o času za učenje pri naslednjem eksperimentu.

DRUGI EKSPERIMENT

S pomočjo prvega eksperimenta so dokazali, da se učinek modalnosti lahko pojavi v verodostojnem šolskem okolju. Pri tem so učenci reševali s svojim lastnim tempom in niso bili časovno merjeni. Pri drugem eksperimentu so bile vaje nekoliko spremenjene in so bile za učence bolj interaktivne. Učenci so morali po koncu vsake predstavitve odgovarjati na dve ali tri vprašanja. Od njih so tudi zahtevali, da zapišejo čas začetka in konca reševanja. Po kognitivni teoriji naj bi efekt modalnosti bolj veljal pri učencih, ki se stvari naučijo hitro, kot pa pri tistih, ki za učenje porabijo več časa in to so tudi želeli potrditi s tem eksperimentom.

Sodelovalo je 55 učencev biologije (16-17 let) v 4. razredu nizozemske srednje šole in to ne tisti, ki so že sodelovali pri prvem eksperimentu. 27 dijakov so razvrstili v skupino, v kateri so delali z gradivom, predstavljenim s ilustracijo in zvokom, 28 pa v skupino, ki je obravnavala gradivo, predstavljeno s sliko in natisnjenim besedilom.

Tako kot pri prvem eksperimentu je bilo testiranje sestavljeno iz predtesta, multimedijskega predavanja in zaključnega testa. Predtest je sestavljen iz 18 vprašanj z več podanimi odgovori, izmed katerih se izbere pravilnega. Vprašanja so se navezovala na snov o obnašanju živali, katero naj bi učenci znali že prej.

Potem je bila na vrsti učna ura z ilustracijami in tekstom z različnimi temami. Vse so se navezovale na obnašanje živali (sistem obnašanja, paritvena sezona, dvorjenje z zeti in o vzrejanju zetov; zet je riba na slajdu). Tako kot pri prvem eksperimentu, je tudi tu vsaka tema vsebovala sekvenco slik oz. ilustracij, ki so bile predstavljene ena za drugo. Sliko pa je spremljalo besedilo oz. zvok, odvisno od skupine. Po predstavitvi vsake teme so se na zaslonu prikazala vprašanja za učence. Test so ocenjevali enako kot pri prvem eksperimentu.

Zaključni test je bil sestavljen iz 14ih vprašanj in je bil obenem ključen del eksperimenta. 7 vprašanj je preverjalo pomnjenje prej podanih informacij in 7 jih je preverjalo prenos znanja v nove situacije. V tem testu so želeli dokazati, da se bo do učinka modalnosti prišlo pri prenosu znanja v nove situacije in ne pri pomnenju naučenega. Torej bodo učenci, ki so delali zvokovno uspešnejši  od tistih iz druge skupine v nalogah s prenosom znanja.

REZULTATI

Pri predtestu se skupini nista razlikovali. Napravili so statistično analizo,  v kateri sta vrsta skupine in čas, porabljen za opravljanje testa, neodvisni spremenljivki, rezultat učencev v zaključnem testu pa odvisna spremenljivka. Da so lažje pregledali in preučili rezultate, so učence razdelili na hitro učeče (tisti, ki so porabili manj od 9 minut pri posamezni temi) in počasi učeče (tisti, ki so porabili več od 9 minut pri posamezni temi). Med hitro učečimi je bilo 14 učencev iz skupine, kjer so poslušali in 16 iz skupine, kjer so brali. Pri počasi učečih pa je bilo 13 učencev iz slušne ter 12 iz bralne skupine.

Kot predvideno so bili v nalogah, kjer so preverjali prenos naučenega (transfer score), med hitro učečimi točkovno uspešnejši učenci iz slušne skupine. Med počasi učečimi ni bilo bistvene razlike. V nalogah, ki so preverjale priklic naučenega, so med počasi učečemi boljše rezultate dosegli učenci iz bralne skupine. Med hitro učečimi pa so bile razlike majhne. Rezultati so bili ujemajoči s predvidevanji, da se modalni efekt v nalogah, ki zahtevajo priklic naučenega, ne bo pojavil.

Na podlagi vseh rezultatov se torej priporoča, da multimedijski pouk vključuje govorjeno besedilo namesto natisnjenega, ko je cilj pouka spodbujanje smiselnega učenja in ko učenci ne bodo imelo več časa za iterakcijo z dano lekcijo. Vsi omenjeni poskusi razširjajo kognitivno teorijo multimedijskega učenja. 

V prihodnjih raziskavah v učilnicah je še vedno pomemben strikten vrstni red za eksperimente. V njihovih študijah so preprečili kakršnekoli motnje med testiranjem, tudi noben drug učenec ni smel blizu ali v računalniško sobo, kjer je testiranje potekalo. Učencem so bila pravila razložena že pred začetkom testiranj. Prav tako je vsak udeleženec delal sam pod budnim očesom učitelja in njihovega asistenta.

Oba opisana eksperimenta zagotavljata podporo za uporabo modalnosti pri učenju biologije. Bo pa potrebnih več raziskav z učenci tudi na drugih področjih, da se bo lahko potrdila hipoteza, da je načelo modalnosti v splošnem uporabno v šolskem učenju. Preden pa načelo modalnosti začnemo uporabljat, je pa včasih potrebna predhodna raziskava ali celo usposabljanje učencev, da najdemo sheme in grafe, ki jih oni razumejo in jim olajšajo učenje.