Naša skupina je imela nalogo primerjati kurikuluma za računalništvo v Sloveniji in Novi Zelandiji. Opazili smo nekaj razlik pri tem predmetu za učence osnovne šole.
Prva opazna razlika je ta, da je računalništvo pri nas neobvezen izbirni predmet, v Novi Zelandiji pa je obvezen. Tu se lahko vidi tudi, kakšen poudarek dajeta obe državi na računalništvo. Zanimivo se mi zdi predvsem to, da se učenci v Novi Zelandiji spoznajo s sestavnimi deli in gradniki delovanja računalnika brez uporabe samega računalnika. Pouk pri njih poteka preko lahkih in zabavnih aktivnosti ter iger. Tako učenci na zanimiv način osvajajo znanje.
Do razlik pride tudi pri vsebini obeh kurikulumov. Pri nas je predmet računalništvo razdeljen na pet sklopov vsebin v drugem triletju, to so algoritmi, programi, podatki, reševanje problemov ter komunikacija in storitve, v tretjem triletju osnovne šole paje razdeljen na tri vsebinske sklope, in sicer na urejanje besedil, računalniška omrežja in multimedijo, vsebine teh treh sklopov pa so vezane predvsem na uporabo programske opreme. Po mojem mnenju v slovenskem kurikulumu znanja, ki jih dobijo učenci, ne zajemajo vsega bistva računalništva. In ravno tako ne znanja, ki jih dobijo novozelandski učenci računalništva. Novozelandski kurikulum je razdeljen na tri sklope. V prvem sklopu se učenci učijo, kako so podatki predstavljeni in obdelavo podatkov, zapisanih v binarnem zapisu. V drugem sklopu se spoznavajo z delovanjem računalnika in z algoritmi. V zadnjem sklopu pajim je predstavljeno tudi programiranje. Ne programirajo v pravih programskih jezikih, ampak se programiranja učijo skozi njim privlačne naloge. Pri novozelandskem učnem načrtu je zaslediti predvsem veliko iger in slikovnega gradiva, za kar se mi zdi, da učence v osnovni šoli pritegne k učenju in spoznavanju računalništva.
V naš kurikulum bi vpeljala, vsaj za drugo triado, novozelandski način računalništva brez računalnika ter spoznavanje računalništva s poudarkom na slikovnem gradivu. Pri obeh kurikulumih pogrešam to, da bi učence seznanili z nevarnostmi na spletu in z internetnim bontonom. Vpeljala bi tudi računalništvo kot obvezni predmet pri nas v tretji triadi, v drugi triadi pa bi ga pustila kot izbirni predmet. Otroci se dandanes čedalje več srečujejo z računalništvom oz. računalnikom in spletom v svojem vsakdanu, zato se mi zdi še posebej pomembno, da so o tem tudi vsi podučeni.
VIRI:
VIRI:
- članek CS_NZ_primary_school.pdf
- članek OS_ucni_nacrt_racunalnistvo_izbirni.pdf
- članek Racunalnistvo_izbirni_neobvezni.pdf
Ni komentarjev:
Objavite komentar